Laos - danes je svet Valentin,
Laos - prvi del,
7. marec - predkulturni praznik,
Chiang Mai,
Bangkok - drugic,
Ko Chang,
Bangkok - prvic,
prihod,
pred odhodom
17.02.2001
Mat v dveh potezah - ne mi zamert, danes je svet Valentin
Ceprav ze trideset let vsak bozic praznujemo ob bozicnem puranu in grem vsako nedeljo k masi direktno iz Zakona, sem ob preucevanju budizma spoznal mnogo stvari. Trubar je temu rekel stiftarstvo, jaz pa pravim, da vsaka ulica res ne rabi svojega Wat-a in komaj sem se preprical, da sem sel narest par fotk v Grand palace, ker me je draga mami ze v prvem mejlu vprasala, ce sem si ga ze ogledal. Nazadnje sta bila v igri Ajfl in Pariz. Ne mi zamert, ampak budizem je se hujsi od krscanstva. Franci ima na grbi samo par hektarjev hrastov in smrek, tile moji ateji v smesnih oranznih pajacih pa imajo v vsakem templju najmanj pozlacenega budo. Predstavljajte si, da bi v vsaki nasi krajevni skupnosti imeli povprecno sedemmetrskega Jezuscka, ki bi ga za vsak letni cas obleki v drugo zlato oblekco, a ga ne bi postavili na kriz, da bi trpel se naprej, pac pa na bronasti podstavek, eni bi stali in imeli iztegnjene roke dalec predse ter klicali za mir med sorodniki, ostali bi pa med svojo sluzbo kar lezali in bi jim za to v anglescini rekli "riklajning kristus". "Skandal" bi rekel strazal bosanske kule iz Oslovskih let. Vem, da je napaka, da ne studiram ekonomije, ampak ce bi vsak tempelj prodal samo delcek svojega inventarja, mislim da ne bi na Tajskem vsak prvi moski (ne)vozil tuk tuk-a, vsak drugi prodajal ukradene cigarete, vsak tretji privatiziral klopco ob glavni aveniji in vsaka poldruga zenska delala osemnajst ur na dan. Jaz bi cel budizem prodal za silne gnare Stanetu MKgovedarju, ki goji meso za Mc'Donaldse in je itak najbogatejsi clovek na svetu. Zena ima rada muzeje, zato bi ji nalozil, da te templje spremeni v privatne muzeje do konca sveta (sitno press), denar pa razdelimo med vse krscene budiste. Nejcu tako ne bo treba cakati na stranke, da se bo lahko s svojim mopedom vozil naokrog od jutra od vecera. Danes je svet Valentin.
Kmalu zatem, ko so me zadnji ostanki kitajskih klobasic in kosckov posusenih rib zapustili skozi usta sredi noci (natancneje ob 2.37AM), ker se jim ni cakalo do jutra, da bi se poslovili po obicajni poti, sem se ze vkrcal na laoski strani reke Mekong na sila cuden vele coln, s katerim sem v naslednjih dveh dneh pricolnaril do Luang Prabanga - severne laoske prestolnice. Vmesno noc nisem prezdel na ladji, ampak v kraju Pakbeng, ki je tako beden, da ne morem o njem nic pametnega napisat, Skratka, za prespat! To, da so vse zadeve kot ukrojene zame, ve ze vsak teletekst. Postelje po vecini od glave do gleznjev oziroma od pet do vratu. Z njihovim razmakom med sedezi na avtobusu bi na Krpana spravili vakrat vec ljudi. V Laosu pa jim uspe spravit kljub polovicnemu razmaku se najmanj pol ene povprecne laoske vasi. Uporabijo sila preprost trik: imajo majhne plasticne stole, ki jih po potrebi (vedno) postavijo vmes med obe vrsti sedezev. Sveze mleko na busu - vprasajte dojencke; sveza hrana - vprasajte kure in piscance. Ta zadnji stavek je (seveda) izmisljen, ampak mi je pa ful dober. Ce je treba za lepoto trpet, potem bom svoje zivljenje posvetil manekenstvu, ker tako zelo trpim. In po vsaki (skoraj vsaki) taki bitki si zivljenje olajsam z Lao beerom za 6.000 kipov (9.500K=US1$), da si podmazem vse sklepe tako v kolenih kot v glavi. Vseeno pa vasih tudi pivo ni dovolj. V takih primerih se odpravim s tuk-tukom do najblizjega slapa, se postavim pod njega, naredim predklon, slecem rumene gate in stejem do pet. Ne boste verjeli, kako mi je tista-ki-je-ne-smemo-omenjat hvalezna se par naslednjih juter. Za ostale dele telesa pa skocim v tolmuncek s temperaturo tamanj barve in plavam mrtvaka, saj me na gladini drzi brada, ki si jo ze cel mesec nisem obril, in pa pajcevina med prsti na nogah, ker menim, da je tus luksuz biznismenov in zatorej stvar zahoda ne pa popotnikov na srednjedaljnem vzhodu. Iz Luang Prabanga sem se odpravil s prej omenjenim avtobusom na sedem urno voznjo do Vang Vienga. Na poti vidis vsake 10km leseno-bambusno vas, kjer zivijo high-landerji. Take vasi so tu vec kot obicajne, na Tajskem pa ti jih servirajo kot nacionalno specialiteto. V samem Luang Prabangu nimas kaj poceti. Lahko cel dan pijes 650ml Lao beer za 170sit, lahko se gres cudaka in brez vode setas po 30 stopinj celzija v senci po mestu in bliznji okolici brez sence, lahko gledas neumne ameriske filme ali pa morda Dzoni Bravota v laoski sinhronizaciji in pijes Lao hot coffee. Jaz sem si izbral turo cudaka. Prej sem gledal Dzonija in spil kavico, pil pivo, po turi pa sem pil pivo, gledal neumne ameriske filme in pil pivo. Dan je zbezal mimo kot glista pred soncem, vseeno sem trikrat uspel resiti svet (dvakrat pred samim sabo) in vsaki rizevi njivi posebej posvetil kaksen sonet iz balkan hall-of-fame muzike. Po takem napornem dnevu sem na primer odsel pod wasser-rit-machine, poleg tega pa sem uspel resiti se laoskega tigra pred izumrtjem s 1000kipi. Saj sem mu hotel dati 3000Kipov, pa je rekel, da ne pije piva. Rahlo utrujen od voznje do Vang Vienga sem si moral hitro omisliti novo relaksacijo. Za zacetek sem si ogledal oba dela Austin Powersa, naslednji dan pa celodnevni izlet po -ne-vem-keri reki. Vecino dneva smo se ukvarjali vsak s svojim kajakom, skrivali smo se po jamah, pili caj in vino iz iste zelenjave in opravljali debele,pocasne, vedno glasne Izraelce. Kajak je bil seveda kot ustvarjen zame - ce bi mi prej noge odrezali. Saj ni bilo panike, samo vsakih pet minut sem se pocutil kot termit, ker so me napadale cele flote najbolj trdozivih ruskih mravelj (beri: imel sem mravljincaste ude). Saj ne da bi vedno panicaril, ampak samo da sem pomislil na paniko, sem bil ze v vodi.Jasno, da ko sem se kajakal s skrcenimi nogami, se je frekvenca ogledov podvodnega ziveza samo se povecala, ampak vseeno imam raje ribe kot mravlje.na vrh
Spet trte so rodile, Imejte se se naprej tako radi ob mojem prazniku, kot vas imam rad tudi jaz,
Francl Kos Tomaz - master of thai cooking! na vrh
Tomaz in tajska masaza! na vrh
Tomaz in pohod od Katarine do Jakoba in nazaj!
Prjatli - eno Zdravlico za vas
prijatlji, vince nam sladkó,
ki nam ozivlja zile,
srcé razjasni in okó,
ki utopí
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Komú najpred veselo
zdravljico, bratje, cmo zapet?
Bog naso nam dezelo,
Bog zivi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov slovece matere!
V sovraznike z oblakov
rodú naj nasga tresci grom!
Prost, ko je bil ocakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih se tezé!
Edinost, sreca, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrók, kar íma Slava,
vsi naj si v róke sezejo,
da oblast
in z njo cast,
ko pred, spet nasa bosta last!
Bog zivi vas, Slovenke,
prelepe, zlahtne rozice!
Ni take je mladenke,
ko nase je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovraznikov!
Mladenci, zdaj se pije
zdravljica vasa, vi nas up!
Ljubezni domacije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srcno branit klical cas!
Zivé naj vsi naródi,
ki hrepené docakat dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje se, prijatlji,
kozarce záse vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni
naj zivi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
P.s.: koncno enkrat celo himno prebral, ker sem moral sumnike preverit in zamenjat s sicniki.
30.01.2001
Chiang Mai: tajski Avignon, kar se mene tice. Podobno je obdan z obzidjem in tudi velik je priblizno enako, ker sem ga lahko prehodil po dolgem in po malo manj dolgem. Soferji tuk-tukov zatorej niso bili najbolj zadovoljni, so pa res prisrcni. Lepo te pozdravijo in hodijo s tabo naslednjih par minut. Vprasajo te, od kod prihajas, in lepo po resnici jim razlozis, da si iz Latvije - glavnega mesta Kopenhagna. In vcasih se ti potem lahko zgodi celo, da ti priznajo, da so tudi sami ze bili v Ameriki. Ko pa se skupaj ugotovita, da je nemscina res tezek jezik, sta pa res na pravi poti, da skleneta zivljensko prijateljstvo. No, resnica ni dalec, ker je nemscina res zakompliciran jezik.
Drugi dan smo del poti obdelali na slonih. Ze 263 let je od tega, kar sem se zadnjic s sloni prevazal. Sem ze skoraj pozabil, kako je to, ce se ti ob vsakem slonovem koraku dvigne zelodec. Ampak se privadis. Zadnji dan pa so nas postavili na bamboo rafte, pa ni slo nikamor, ker ni dezevna doba. Bilo je pa zanimivo, ko je na vsake toliko casa mimo priplavala kaksna svinjska glava ali crknjena raca - zanimivo - master of thai cooking.
V glavnem, po kulinaricnih treh tednih pase mal svez zrak pa to.
Imejte se radi se naprej, tako kot vas imam rad tudi jaz,
Cao od andjela,
Tomaz
Me je Silvij opozoril na to, da ne smem prevec dolg v Bangkoku viset. Zato grem danes ob 6PM na 12-urno voznjo do Chiang Maia. Zdaj moram pocas razmislit, kaj bom z vizo naredil, ker si lahko na Tajskem samo 30 dni s kao turisticno vizo. Kot mi folk razlaga, je se najboljsa varianta na severu, da gres v Laos pa potem naprej v Vietnam in Kambodzo in nazaj v Thailand, ampak jaz bom sel verjetno samo v Laos za ene 12 dni, ker imas isto oz. podobno turistico vizo za 14 dni. Silvij je potrdil govorice, da je v Laosu pivo poceni, kar je fenomenalna novica, ker moram tukaj placevati za malo min.35 baht (krat 6.5).
You're a wizard, Heri! Ne boste verjeli, ampak vceraj sem v eni kafani na DVD-ju gledal se enkrat prvi del. Tuki se bolj pozvizgajo na bilokere pravice, tako da sem dva dni nazaj gledal tudi Lords of the ring.
Se ena zaminivost. Ko se ti ne pije cocacole, vode, piva... potem spijes kaksn redbul za 10-20 bahtov. Fenomenalno!
No, zdaj veste, kje bom v naslednjih dneh. Ce se slucajno ne bom javljal, to pomeni:
- da me je poteptal kaksen slon,
- sem prevec opija pokadil (berem Holmesa, kaj cem),
- so me Muslimanci iz Talibana ugrabli.
Evo mene! Sem se ravno vrnil s Ko Changa, kjer sem bil od ponedeljka.
Preden zacnem nastevati dobre stvari, ena neokusna. Na vsakem koraku
en Svaba z eno Tajko. V katerem jeziku obravnavata problem redcenja
gozdov v Braziliji ne vem, je pa pateticno vse skupaj. Ce se pogovarjas
o tem s kaksnim normalnim Nemcem, znajo povedat, da je tega cedalje
vec, in ti hitro razlozijo, da Nemci ljubijo zenske, ki ne govorijo
prevec (v tem primeru nic), pridejo na svoj racun, domacinkam pa
to sploh odgovarja... Ker je pac tukaj toliko Nemcev, je bilo skoraj
neizbezno, da sem tudi sam naletel na dva (na zacetku) in na celo grupo (na koncu).
Zadeva je seveda taka, kot se jo lahko vidi samo na televiziji:
White sand beach je pescena plaza, bungalovi, cisto morje (sploh
ne tako vroce)... Za jurja each smo si najeli motorje (en se je
skor ubil, ker je pozabil, da se je treba po levi vozit) in prevozili
skoraj cel otok. Vsak je imel na sebi seveda dve celadi, vse scitnike in voznisko dovoljenje.
Vecino denarja zapravim za hrano. Najboljse kosilo do zdaj: za 500
tolarjev sem jedel nudl juho z morskimi sadezi, mlado koruzo in
kalcki in brokolijem + fried rice with shrimps + kokta (I wish).
Naslednji dan sem npr. v isti restavraciji jedel se hobotnico, pa
ni bila bas idealna, zato pa sem si okus popravil z ocvrtim sadjem
v bananini omaki. V glavnem, vsak dan najmanj dvakrat jem nekaj
z morskimi sadezi, ker je to najbolj sveze in res dobro. Sploh pa
moram omenit, da sem zivalsko oglje vzel s sabo cisto po nepotrebnem,
zato sploh lahko jem, kar zgleda, da je od letos. Je pa res, da
sem si (neizbezno) ojacal stegenske misice (beri: Curbrigen vozi smuk).
Na masazo se nisem sel, verjetno bo prisla na vrsto te dni, ko se
bom spet malo vec sprehajal po Bangkoku. Po enem tednu morja (po
enem dnevu sem se ze levil) pa res ne rabim foot masaz.
Kupite si cetrto knjigo Heri Poterja. Vam povem, kaj takega pa se
ne. Ko ze mislis, da ves, kdo so bad guys in kdo ne, te butne, da
si cist zbutan, potem imas pa se more, ker v vsakem trenutku pricakujes
Lord Voldermorta oziroma Mrlaknstajna. Sem slisal, da je peta knjiga ze skoraj pri kraju!!!
Zdaj bom spet par dni ostal v Bangkoku. Predvsem zato, ker nimam
pojma, kam bi se odpravil. Mislim, da je ze skrajni cas, da si naredim en vsaj priblizen plan.
Imejte se se naprej radi, tako kot vas imam rad tudi jaz.
Cao od andjela,
Tomaz
Oglasam se vam se zadnjic preden se odpravim na zasluzene pocitnice
na enega od tajskih otokov (Ko Chang). Na otoku bom po vsej verjetnosti
ene 5 dni in se ne bom javljal, ker imajo Internet samo po normalnih
cenah, tukaj pa imas internet za sest tolarjev na minuto pa se nimajo
tako slabih povezav kot so pri nas. Ceprav sem v petek prespal skoraj
cel dan in sel nazaj spat ob 10.00, sem spal do dvanajstih, tako
da sem se ze ustrasil, da ne bom dobil poceni sobe. In je tudi ne
bi, ce ne bi slucajno v istem trenutku v istem hotelu sobo iskal
se en Ceh, in ker je dva plus tri sedem, sva nasla dvoposteljno sobo
za prevec pocen. Edino ceno, ki jo se placujem je ta, da so temu
Cehu v Kambodzi ukradli 100 dolarjev v cekih in zdaj misli, da je
cela Azija ena mafija in se je tudi temu primerno vsakih par sekund
zbujal ponoci in predvsem govoril v spanju in sploh mu je dogajalo.
Pozabil sem se pohvalit, da sem si kupil ze prvo knjigo. Jaz bi
jo dal za domace branje v cetrti letnik gimnazije. Dolga je celih 630 strani pa ni panike, ko je govora o cetrti knjigi Heri Poterja. Prav nervozen postanem, ko bi se folk na vsak nacin pogovarjal, pa sploh ne opazi, da berem Poterja. Hrana je
uzitna. Na zacetku sem previdno jedel samo vegetarjansko (patthai),
vceraj pa sem ze jedel svasta. Po kotlih samo pogledas, kje je najmanj
dlak in podobnih osmojenih scetin in ze jes pojma nimas kva. Uzitno.
Za vecerjo za 200sit makaroni s skampi. Mljaska! Ja, mami, sem vzel lariam!
Domace naloge:
- Dzasti: za Horvata imam akorde pripravljene doma (najprej poklici
xxxxxxxxx pol pa se Horvata in se zmenta),
- Car: vljudno bi te prosil, da obicanje mega dolge mejle ne posiljas
prevec na Tajsko (tukaj je bila narejena vecina tvojih slikc, pa bi folk mal cuden gledal).
Ne boste verjeli, koga sem srecal vceraj: Stankovica mlajsega. Najprej
je rabil ene deset minut, da se je navadil spet slovensko govorit.
Bil je en mesec po Tajski in vceraj je tudi imel avion za Rim. Pravi,
da gre vsako leto nekam za en mesec. Svaka mu cast.
Cao od andjela!
Lep pozdrav vsem skupaj!
Najprej se moram Klemenu in Tadeju se enkrat kar seda najglobje
in najlepse zahvalit, da sta me peljala v Zagreb. Ker se oglasam
z mejla, verjetno to pomeni, da mi je celo uspelo priti v Bangkok.
Eneparkrat sem sicer ze mislil, da mi ne bo uspelo, pa ne toliko
zaradi mene, ampak zato, ker vam svetujem, da NE PREVEC Z TURKISH
AIRWAYS letet. Meni se je avion do Bizanca kar malo smilil, tok
je bil glasen, da voznje do Tajske sploh ne omenjam (nic od tega
ne velja za stevardese). V glavnem: bom bolj kratek!
Ob cisto polnem avionu sem imel edini sreco, da je bil zraven mene
frej zic,se malo naprej pa dva Izraelca (enak stara ca.) in eden
od njiju je bil ze veckrat tuki, tako da sem se jima cist prlepu.
Ne vem ce bi zdele ze mejl pisal, ce bi mogu sam priti z letalisca
v center. Valda da bi, sam mal vec bi zapravil. Bangkok je fenomenalen,
vsi ga drugace kritizirajo, jaz pa se v tem velemestu pocutim kot
doma (svoji sobi): vse razmetano, sumljive vonjave, ... Tudi v
hotel sem sel z njima. Privoscil sem si eno skor (po LPju) mid-range
sobo s televizijo in klimo za malo vecji denar, ampak mi zelo prav
pride, ker sem se cist bogi od aviona (turki pa to). Jutri se bom
preselil v bekpekrski geto, kjer je ceneje, ampak se manj spi. Planov
se vedno nimam nobenih. Kuharski tecaji so dragi, tako da bom na
koncu potovanja videl, koliko denarja mi bo ostalo (ce sploh kaj)
in bom potem ratal kuharski velemojster. Jutri si bom tudi ze privoscil
prvo foot masazh za 500 tolarjev, ker to vsi pocnejo (treba probat). Ker vsi to pocnejo, pol moram pa tud jaz na eno malo pivo tako pred spanjem po silnih naporih.
V glavnem: bodite mi se naprej fols, jaz si bom sigurno, in imejte
se radi, tako kot vas imam rad tudi jaz.
Cao od andjela!
P.s.: vedno je ps
P.s.2: valda nisem oddal se nobene prosnje za popis prebivalstva,
ker sem hotu Tadeju narocit, naj nas vse prijavi (Klemena, Violeto,
Petro, Mrka, Bostjana, sebe, Novaka, Gustla pa tud mene...). Vse
informacije na xxxxxxxxx.
Da mi ne bo treba vsakemu posebej razlagati, zakaj se nisem v Indiji, stvar je sila preprosta. V cetrtek, 03.01.2002, bi moral ob dveh leteti z Brnika za Zurich in dan kasneje v New Delhi. Ker se mi ne da ukvarjat z muslimanci s Talibana (Pakistanci, Indijci in njihovimi notranjimi prebavnimi problemi), sem upal, da mi bo dopoldan v cetrtek uspelo zamenjat karto za Bangkok. Od osmih do desetih sem ipak moral se spakirat vse potrebno za sabo, ob desetih pa se je agencija STA le odprla in telefon je ze zvrgolel. Glede na to, da sem se vedno doma, mi je verjetno uspelo zamenjat karto. Res je, in to brez dodatnega doplacila na sreco. Sledi: v cetrtek, 10.01., letim iz Zagreba v Istanbul in od tam v Bangkok. Zdaj res ne vem, komu sem se tako zelo zameril, ker zdaj je v Istanbulu na letaliscu AtaTurk pa centimetrov snega in je letalisce ze nekaj dni zaprto. Stala!!! V glavnem, se naprej molite zame!